V zadnjih letih narašča priljubljenost vrtnarjenja na balkonu oz. v posodah. Med najbolj željenimi vrtninami pa je gotovo paradižnik. Razlog za vse večjo popularnost te oblike vrtnarjenja je zlasti njena dostopnost: časovna, stroškovna, svoj del doda tudi vse večja težnja po samooskrbi. Četudi le delni.
Za vrt na balkonu potrebujemo le kakšno posodo in dober substrat. Rešeni pa smo blatne obutve, obdelovanja zemlje in okopavanja, tudi plevel je precej bolj obladljiv. Zadostuje že manjši prostor na balkonu ali terasi, vse skupaj pa je lahko prijeten uvod v bolj aktivno vrtnarjenje v prihodnje.
Vrtnarjenje je tako poleg vaških in obmestnih območij doseglo tudi urbane predele. V nadaljevanju so zbrani nasveti, ki so nastali po več letih vrtnarjenja (tudi) na terasi. Vzgoja v loncih namreč nosi določene specifike, ki jih velja upoštevati.
Ko govorim o “balkonskem paradižniku” mislimo predvsem na:
- Sorte, pogosto opredeljene kot “balkonske”: ne zrastejo visoko, lepo se povesijo. Med temi so v glavnem češnjevci.
- Nizek determinanten paradižnik, ki v višino redko preseže 1 m. Med temi najdemo sorte vseh velikost in oblik.
- Druge, nedeterminante sorte, navadno še obvladljive višine.
Zalivanje
Če paradižnik na vrtu razvije močan koreninski sistem, katerega korenine lahko segajo precej globoko in rastlino tudi v vročem poletju oskrbijo z vodo, v omejenem prostoru seveda ni tako.
Posode se lahko dodobra ogrejejo, zlasti črne. Izhlapevanje je večje, zato velja posebno pozornost nameniti zalivanju. V toplem vremenu je zalivanje potrebno navadno vsak dan. Manjša posoda pomeni večjo potrebo po zalivanju. Tudi hranila bodo izčrpana hitreje. Če le lahko, zato izberemo večjo posodo.
Morebiten neizkoriščen prostor lahko vselej namenimu baziliki, kakšni sadiki solate in drugim dišavnicam ali začimbnicam. Vsem posodam za namen zadrževanja vlage seveda namenimo podstavek.
Zastirka
Pri gojenju vrtnin v posodah je zastirka za namen zadrževanja vlage in zaščite prsti, ključnega pomena. Uporabimo lahko košeno travo, slamo ali okrasno lubje.
Zastirka se postopoma razgrajuje in tanjša, zato jo je smiselno po določenem času namestiti ponovno. Ko je substrat prekrit z zatirko je težje oceniti vlažnost in potrebo po vodi. To lahko preprosto ocenimo s prstom. Po kakšnem tednu vaje bomo potrebo po zalivanju lažje ocenili tudi brez tega.
Okrasno lubje v trgovinah najdemo v različnih barvih odtenkih. Vsebujejo lahko umetna barvila, ki se sčasoma sproščajo v prst. Raje posezimo po naravnih, neobarvanih sekancih.
Substrat
Paradižniku v loncih namenimo s hranili bogat substrat: le tako bo lahko izpolnil svoj rastni in rodni potencial. Priporočamo nakup kvalitetnega substrata, ki dobro zadržuje vlago in hranila, čeprav so nekoliko dražji, se nam investicija hitro povrne. Priporočamo dodajanje zrelega hlevskega gnoja ali drugih organskih gnojil.
Če paradižniku v posodi namenite le substrat, brez dodatka hlevskega gnoja, velja v nadaljevanju sezone prst dognojiti z namenskimi tekočimi gnojili za plodovke. V nasprotnem bo prst hitro izčrpana hranil, rast in rodovitnost pa manjša.
Primerne sorte
Premer in globina posode 15- 20 cm
Tako majhne posode namenjamo le “mikro” sortam, kot so: Micro Tom, Micro Gemma, Hahm’s Gelbe Topftomate. Pri tako majhni posodi je dodatna pozornost pri potrebi po zalivanju še posebej dobrodošla.
Premer in globina posode 30 cm
Posoda bo zadostovala za večino t.i. balkonskih sort: Gold Nugget, Green Sausage, Koralik, Tumbling Tom Red, Tumbling Tom Yellow, Venus, …
Premer in globine posode 40 cm in več
Takšno posodo že lahko nameimo praktično vsem sortam paradižnika, tudi tistim, ki jih tradicionalno umestimo na vrt.