Eksotične rastline

Surinamska češnja - Pitanga (Eugenia uniflora), brazilska češnja, kajenska češnja ali Cerisier Carré je rastlina,ki izvira iz vzhodne obale Južne Amerike, in sicer od Surinameja, Francoske Gvajane na jugu Brazilije, pa tudi delov Paragvaja, Argentine in Urugvaja.

Zraste kot večji grm ali manjše drevo, zato je zelo primerna za vzgojo v loncih (kar je tudi nujno, saj ne prezimi na prostem), kjer tudi brez problema rodi. Cvetovi so štirje beli in se nahajajo na vitkih dolgih steblih.

Po cvetenju se razvijejo rebrasti plodovi premera 2 do 4 cm. Plodovi so odličnega tropskega okusa, sladki z nekaj kisline. Pitango uživamo svežo, odlična pa je tudi za pripravo džema. Sadje ima visoko vsebnost vitamina C in je vir vitamina A.

Sadike so stare 1 leto višine 30-50 cm, rodijo že v drugem letu starosti.

Wasabi je precej podoben našemo hrenu, le da je ostrejšega okusa in zelene barve. Je večletna trajnica, v kuhinji pa uporabljamo podzemni del rastline. Japonski hren potrebuje stalno vlažna tla.

Sadike je v 2l loncu.

Vrsta pasijonke, ki jo najpogosteje uporabljamo za pridelavo ploda - marakuje. V primerjavi z nam bolj poznanimi okrasnimi vrstami (passiflora caerulea), raste precej bujnejše, listi so večji, stebla pa močnejša. Cvet je sicer nekoliko manj izrazit kot pri okrasnih vrstah, so pa zato plodovi večji in uporabnejši.

Zimzelena rastlina ki zraste do 3 m višine, zato jo brez težav gojimo v večjem loncu. Rastlino so v kulturo uvedli prav lepih cvetov in užitnih plodov. Ko se cvetovi v začetku poletja začnejo razpirati, so res privlačni. Čeprav se ne odprejo vsi hkrati, je cvetenje le kratkotrajno. Vendar je okrasna rastlina tudi brez cvetov in plodov čudovita, saj ima posebne liste in krošnjo.

Plodovi so podolgovati, jajčaste oblike, intenzivno zelene barve, ko dozorijo so zeleno rumeni. Meso je belo, sladko ali sladko kislo, okus spominja na ananas ali jagode. Vsebuje visok odstotek sladkorja, joda in vitamina C.

Na primorskem rastlina prezimo na prostem, v notranjosti pa moramo poskrbeti, da rastlino še pravočasno preselimo na prezimovanje, lahko tudi v neogrevane prostore, kjer temperatura ne pade pod ničlo.

Všina sadike 1 - 1,3 m.

Živo pisani surovi gomolji so podobni korenju in privlačni po videzu, imajo osvežilen okus (kot krompir, ki je pripravljen z limono) ter visoko hranilno in energetsko vrednost, ki jim jo zagotavljajo ogljikovi hidrati. Poleg tega pa so tudi bogat vir provitamina A (β-karotena), esencialnih aminokislin, vitamina C, kalija, železa, folne kisline.

Za prehrano so primerni vsi rastlinski deli. Mladi listi so po okusu podobni kislici, s cvetovi pa lahko okrasimo solatni krožnik. Seveda oko pridelujemo predvsem zaradi gomoljev, ki jih pred pripravo ni nujno lupiti. Samo operemo jih in narežemo in že jih lahko cvremo, pečemo ali kuhamo. Na soncu posušene gomolje lahko tudi zmeljemo in iz »moke« pripravimo sladice. Lahko pa cele, posušene in hrustljave gomolje uživamo podobno kot posušene fige.

Sveže pobrani gomolji so precej kisli. Temu se najlaže izognemo tako, da gomolje za nekaj dni pustimo na svetlobi (gomolji ne bodo pozeleneli) - tako bodo začeli izgubljati kislino in bodo postali skoraj sladki. Gomolje izkopljemo po prvi slani.

Rastlino razmnožujemo z gomolji. Te konec februarja postavimo na svetlo okensko polico, da poženejo močne poganjke.

Sadika je v 2,5l loncu.

Indijska figa (tudi indijska smokva ali kaktusova figa) je še enden izmed kakusov, ki imajo užitne plodove. Plodovi sicer niso tako popularnikot pri pitaji, vendar pa prej hitreje in obilneje obrodijo, pa tudi prenesejo temperature do - 10°C. Potrebujejo sončno rastišče in dobro odcedna tla. Uživamo jih surove ali predelena v mermelado.

Spada med trajnice in doseže do 2 metra. Je sorodnik sončnice, zato je primeren za vzgojo v domačem vrtu.

Pri Yaconu uživamo njegove okusne gomolje, ki imajo sladkast okus in spominjajo na mešanico jabolk, zelene in hrušk. Vsebuje veliko inulina, sladkorja, ki ga človeško telo razgraja zelo počasi. vsebuje tudi veliko antioksidantov.

Gomolji so zreli, ko se listje začne sušiti. Velike gomolje uživamo, iz manjših, pa naslednje leto zrastejo nove rastline. Zrelo rastlino previdno izpulimo, poberemo velike gomolje in nato prikrajšamo steblo na 10 cm. Cel šop z majhnimi gomoljčki shranimo v kleti, v vlažni mivki. Spomladi jih lahko posadimo v velik lonec in nato rastlino z gomoljčki vred razdelimo. Na prosto jih presajamo v maju in juniju, na razdaljo 1 metra. Gomolje uživamo surove, jih olupimo in narežemo

Dvoletna sadika v loncu.

Limonina trava je aromatična tropska trava z modrozelenimi listi. Raste v šopih do 1 m visoko. Je enostavna za vzgojo. Ke v našem podnebju ne prezimi na prostem, jo najpogosteje gojimo v loncih ki jih čez zimo prestavimo v topleši prostor. Ima svež vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice (vsebuje eterično olje citral). Kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in kari praške. Dodajamo jo lahko tudi perutnini, ribam in morskim sadežem. Služi nam za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo tudi v kozmetični industriji. Dišeče sveče s limonsko travo odganjajo mrčes.

Velika sadika, v loncu št. 12

Tararillo (Solanum betaceum) zaradi podobnosti s paradižnikom poimenujemo tudi drevesni paradižnik. Gre za hitro rastoče drevo, ki doseže višino nekje 2-3m (v posodi, na prostem tudi več). Rodi nam lahko že v prvem letu. Plodovi so jajčaste oblike veliki 4-10cm, primerni pa so za kuhanje in pečenje, lahko pa jih uživamo tudi surove. So prijetno sladko kislega okusa. Tamarillo je zelo enostaven za vzgojo, ker pa ne prenaša mraza ga najpogosteje gojimo v loncih in ga čez zimo prenesemo na toplo. Če bo navoljo dovoj toplote in svetolobe nam lahko rodi tudi čez zimo. V kolikor želimo zelo bujno rast, ga lahko čez poletje posabimo na prosto. Zelo zanimiva rastlina, ki vselej pritegne veliko pozornosti.

Sadika je višine 100 cm

Pomaranča, sorta Tarocco Rosso je priljubljena na balkanu.

Sadika je višine 1,5 - 1.8 m

Pomaranča, sorta Washington ima malo koščic, se enostavno lupi in je intenzivnega okusa

Sadika je višine 1,5 - 1.8 m