Domov
Kosarica

Gojenje gob

Gojenje gob doma je enostavno, ne potrebujte nobene posebnega znanja ali tehnologije, le zdrav posekan les ali slamo ter potrpljenje. Če doma pridelamo paradižnik, čili, papriko solato ... zakaj ne bi še gob?

Najpogostejša in najlažja načina gojenja gob doma sta gojenje na slami in gojenje na panjih (lesu), kateri način bomo izbrali, je odvisno od naših želje po vrsti gobe, časa in materiala, ki ga imamo na voljo.

Za gojenje na panjih (lesu) potrebujemo:

  • Sveže posekan les: hrast in navadni gaber (primerna za šitake), javor, topol, jelša, bukev, breza, vrba ... (iglavci in sadno drevje ne pride v poštev).
  • Micelij na lesnih čepkih ali micelij na žitu.
  • Parafin ali čebelji vosek.
  • Plastično folijo (samo pri uporabi micelija na žitu).

Za gojenje na slami potrebujemo:

  • Slamo (najbolje pšenično, lahko pa tudi slamo drugih žit ali seno).
  • Plastično embalažo (plastične vreče, plastične posode).
  • Opremo za pasteriliziranje (Velik lonec, alfa kotel, kovinski sod, ..).
  • Micelij na žitnem zrnju.

Razlika med gojenjem na slami in gojenjem na panjih.

  • Pri vzgoji na panjih imamo večji izbor gob, ki jih lahko gojimo (Bukov ostrigar, Šitake, Beli ostrigar, Svetlikava pološčenka – Reiši, Topolovke, Zimske panjevke), med tem, ko na slami gojimo večinoma samo Ostrigarje.
  • Na slami lahko pričakujemo da nam bodo gobe obrodile nekje 3 -5x (skupaj pribljižno 3 mesece), med tem, ko na lesu lahko rodijo več let (tudi do 10).
  • Pri vzgoji na slami je čas do prvega obroda precej krajši (3 tedni), med tem, ko pri vzgoji na lesu po navadi traja najmanj 6 mesecev (lahko tudi 12 - 18).
  • Vzgoja na lesu je precej enostavnejša kot vzgoja na slami, saj ni potrebno nobenega razkuževanja substrata in posebnega prostora.

Gojenje na panjih

Od vseh načinov gojenja gob je najenostavnejše gojenje gob na svežem lesu, saj pri tej metodi ne potrebujemo sterilizacije substrata, ki je nujno potrebna pri uporabi drugih metod gojenja. Za gojenje gob so primerni hlodi sveže posekanih dreves in panji le-teh, kateri pa ne smejo biti trhli. Iz panjev se ne smejo cediti sokovi, ker v takem primeru micelij pogostokrat zgnije. Če se iz panja cedi sok, je najbolje počakati nekaj tednov, da se panj osuši. Lubje naj bo nepoškodovano, saj nepoškodovano lubje preprečuje izhlapevanje vlage iz debla in s tem omogoča idealne pogoje za razrast podgobja (micelija), hkrati pa preprečuje dostop drugim nezaželenim glivam do lesa.

Za gojenje na svežem lesu je primernih mnogo vrst gob. Najenostavneje je gojiti japonske nazobčanke (šitake) in bukove ostrigarje, saj so med manj zahtevnimi. Možno pa je gojenje večine gob, katere v naravi rastejo na lesu (panjih, vejah, deblih mrtvih ali umirajočih dreves). Med užitnimi je poleg ostrigarjev (Pleurotus sp.) in šitak (Lentinula edodes), možno gojenje zimskih panjevk (Flammulina velutipes), topolovk (Agrocybe aegerita), svetlikave pološčenke (Ganoderma lucidum) in drugih.

Najprimernejši je trd les listavcev (hrast – za šitake, bukev, gaber, javor, jelša…) saj z njega dobimo največji pridelek (z bukovega lesa dvakrat manj kot s hrastovega). Mehkejše vrste lesa hitreje razpadejo in dajo manjši pridelek. Les iglavcev je zaradi specifične sestave primeren le za gojenje nekaterih vrst gob.

Panj lahko navrtamo po celotnem obodu v cik-cak vzorcu in v luknje vstavimo micelij na lesenih čepkih. Ko vstavimo v deblo vse potrebne čepke, je najbolje mesta vstavljanja in pa odrezane konce debel premazati s staljenim voskom ali parafinom. Lahko ga tudi prerežemo po širini, celotno površino potresemo z micelijem na žitnih zrnih ter pokrijemo z odrezanim lesenim kolutom. Tako pripravljen panj je potrebno zavarovati pred izsuševanjem, direktno sončno svetlobo ter živalmi, katere se prehranjujejo z micelijem, zato ga pokrijemo s plastično folijo ter zemljo ali listjem. Micelij potrebuje v povprečju nekaj mesecev, da preraste podlago.

Ko opazimo bele kolobarje na odrezani površini panja, je panj preraščen z micelijem in lahko odstranimo polivinilasto folijo ter zemljo, pogostokrat pa je bolje, da ga pustimo kar deloma pokritega. Ko postanejo vremenske razmere ugodne (najpogosteje v jesenskem času), začnejo iz panja rasti gobe. Gobe rastejo, vse dokler ni les popolnoma razkrojen, kar lahko traja tudi nekaj let. Medtem je potrebno zagotoviti vlažno okolje brez neposredne sončne svetlobe in močnega prepiha.

S to metodo lahko nezaželene panje v vrtovih za nekaj let spremenimo v gobji ‘vrtiček’, pridelamo nekaj kilogramov gob ter posledično spremenimo v humus.

Gojenje na slami.

Gojenje na slami, v primerjavi z gojenjem na masivnem lesu, zahteva rahlo večjo angažiranost, je pa zato dodaten trud poplačan s hitrejšim preraščanjem podgobja in prvimi pridelki gob že po približno treh tednih.

Slamo za potrebe gojenja ostrigarjev je potrebno predhodno pasterizirati z namenom odstranitve mikroorganizmov z njene površine. Pasterizacija lahko poteka s kuhanjem v vroči vodi ali s postopkom parenja.

Postopek kuhanja v vroči vodi naj poteka pri temperaturi okoli 65 ̊ C, medtem naj bo slama popolnoma potopljena pod površino vode. Ko slamo prekuhamo, jo v čistem prostoru odcedimo in ohladimo ter mednjo vmešamo podgobje na žitnem zrnju. Za razliko od kuhanja, je parenje slame pri temperaturi okoli 95 ̊C enostavneje izvedljivo v večjem merilu tj. starejšem sodu, alfa kotlu ali podobni kovinski posodi. Na dno posode položimo opeki, nanju pa kos kovinske mreže. V posodo vlijemo vodo do višine mreže, na mrežo pa nasujemo namočeno slamo. Pod posodo zakurimo ogenj ali jo postavimo na električni kuhalnik. Ko voda zavre in para prične izhajati iz vrha nasute slame, sod pokrijemo ter pustimo, da se slama pari 1,5 do 2 uri.

Po končanem parenju slamo ohladimo ter jo nacepimo s podgobjem ostrigarja na žitnem zrnu. 

Ohlajeno slamo polnimo v plastične vreče ter jo postopoma mešamo s podgobjem (micelijem) ostrigarja, nežno jo potlačimo v vreče, le-te zavežemo, rahlo naluknjamo ter postavimo v prostor s sobno temperaturo.

Po treh do štirih tednih podgobje preraste celoten volumen slame, kar pomeni, da lahko vreče oziroma posode s preraščeno slamo prestavimo v vlažnejši, rahlo osvetljen prostor (klet, polivinilast šotorček, plastenjak, vedro, akvarij…), kjer v kratkem iz luknjic pričnejo poganjati prve gobice. 

Z istega substrata obrodijo večkrat, s krajšimi premori med obrodi, pri čemer moramo ves čas skrbeti za visoko relativno zračno vlago, rahlo osvetlitev ter zračenje in temperaturo prostora okoli 20 ̊C.

Po končanih obrodih izrabljen substrat uporabimo za obogatitev kompostnega kupa, gobe pa seveda pripravimo v najrazličnejših jedeh.

Micelij in pripomočke za gojenje gob doma, najdete tudi v naši spletni trgovini - TUKAJ !



Prijava na E-novice: Strinjam se s pogoji Prijava