Domov
Kosarica
Kontakt
E.: info@paradiznik.si
T.: 051 844 794
Facebook

Kako vzgajamo Čili

PRIPRAVA ZEMLJE

Najbolje je, da zemljo že jeseni dobro pognojimo z organskimi gnojili. Dodajanje gnojil v sadilno jamico tako ni potrebno. Če zemlja jeseni ni bila dobro pognojena, lahko ob sajenje dodamo nekaj organskega gnojila (na primer BIG PLANT), vendar količina naj ne bo velika.

SAJENJE

V celinski Sloveniji sadimo na prosto v začetku maja oziroma ko mine glavna nevarnost slane. Pri tem velja spremljati vremensko napoved ter temperaturo tal, ta more biti obvezna ogreta vsaj na 10 °C. Za sejanje izberemo sončno mesto, čili namreč potrebuje namreč veliko sonca.

Če sadimo višje sorte čilija na nekoliko bolj vetrno lego, jih sadimo ob oporo. V rastlinjakih lahko za za oporo uporabimo, tudi vrv, ki jo napnemo iz vrha v tla.

Priporočena razdalja med rastlinami je zelo odvisna od rasti posamezne vrste, vsekakor pa se priporoča, da je razdalja med posameznimi sadikami vsaj 40 cm ter 50 cm med vrstami.

DOGNOJEVANJE

Če smo jeseni dovolj dobro pognojili, dognojevanje večinoma ni potrebno, saj se poleti gnojila iz dobro založenih tal sproti sproščajo. Prekomerno gnojenje z dušikom lahko celo povzroči preveč bujno rast in slabše cvetenje. Običajna gnojila dodajamo le, če zemlja ni dovolj dobro založena ali  se nam zdi, da rastline slabo rastejo, vendar moramo to storiti čim prej. Je pa priporočljivo poznati lastnosti zemlje na vrtu (analiza tal). Plodovke so namreč velike porabnice kalija, ki ga v organskih gnojilih po navadi primanjkuje; zato je včasih dobrodošlo dognojevanje z gnojili, bogatimi s tem elementom. Takšna so namenska gnojila za paradižnik (na primer POWER PLANT) ali kalijeva sol in tudi lesni pepel. Priporočamo pa tudi uporabo pripravka Mykoriza Premium, ki ekstremno poveča rast koreninskega sistema in s tem dostopnost hranil in vode.

ZALIVANJE

Po sajenju tla okrog rastlin dobro zalijemo, da se korenine sprimejo z zemljo, pozneje zalivamo glede na vreme. Pomembna je enakomerna oskrba z vodo.

Pri paradižniku in papriki (čiliju) denimo pogosto opazimo na koncu plodu suho črno pego, na kateri se pozneje razvije praškasta plesen. Vzrok za to je pomanjkanje kalcija – v naši zemlji ga ne primanjkuje, zaradi neenakomerne oskrbe z vodo pa ga rastlina ne more vsrkati v plod in njegov vrh odmre. Sicer plodovke zalivamo toliko, da je zemlja namočena v globino; pred namakanjem se o vlažnosti lahko prepričamo s preizkusom z lopato ali motiko – tla naj bi bila vedno mokra do globine 30 centimetrov, pri čemer je vseeno, če je nekaj centimetrska zgornja plast suha. Kadar zalivamo, je pomembno, da ne namočimo le zgornjih petih centimetrov. Bolje je zalivati dvakrat na teden izdatno kot vsak dan po malem.

STREHA, RASTLINJAK

Kot večina plodovk, nam bo tudi čili precej bolje uspeval, če bo zaščiten s folijo. Pomembno je, da je streha ali folija prozorna, neprepustna za vodo, da bi jo uporabljali dalj časa, pa tudi UV-obstojna, konstrukcija naj ne bi preveč senčila rastlin, streha pa naj bo dovolj široka, da padavine od strani ne bodo močile rastline. Priporočljiva višina je približno dva metra oziroma nekoliko več, kot pričakujemo, da bodo rastline zrasle.

ZASTIRKA

Pri vseh plodovkah se priporoča uporaba zastirke, saj nam zaradi preprečevanja rasti plevela, precej olajša delo, hkrati pa zadržuje vlago ter višjo temperaturo zemlje.

PREZIMOVANJE

Čeprav čili pri nas po večini gojimo kot enoletnico, gre v resnici za večletno rastlino. Če bi ga želeli imeti več let, ga v jeseni izkopljemo iz zemlje ter presadimo v lonec, paziti moramo, da ostane na koreninah dovolj zemlje, saj je vsako presajanje šok za rastlino, zato so seveda za prezimovanje najbolj primerni čiliji, ki so bili gojeni v loncu. Lonce s čiliji preprosto čez zimo postavimo v zelo svetel prostor s sobno temperaturo (zimski vrt). Če takšnega prostora nimamo, sadike močno obrežemo (pustimo samo glavna stebla) ter ga hranimo na nekoliko bolj hladnem mestu, vseeno pa mora biti na voljo nekaj svetlobe.

Spomladi, ko mine možnost zmrzali, ga prestavimo na prosto ter porežemo suhe in tanke poganjke. Ne postavimo ga takoj na neposredno sonce, saj so listi zaradi pomanjkanja svetlobe občutljivi.

VZGOJA V POSODI

V zadnjih letih narašča priljubljenost vrtnarjenja na balkonu oz. v posodah. Med najbolj želenimi vrtninami pa je gotovo čili. Razlog za vse večjo popularnost te oblike vrtnarjenja je zlasti njena dostopnost: časovna, stroškovna, svoj del doda tudi vse večja težnja po samooskrbi. Četudi le delni. Za vrt na balkonu potrebujemo le kakšno posodo in dober substrat. Rešeni pa smo blatne obutve, obdelovanja zemlje in okopavanja, tudi plevel je precej bolj obvladljiv. Zadostuje že manjši prostor na balkonu ali terasi, vse skupaj pa je lahko prijeten uvod v bolj aktivno vrtnarjenje v prihodnje. Vrtnarjenje je tako poleg vaških in obmestnih območij doseglo tudi urbane predele. Vzgoja v loncih pa ima določene specifike, ki jih velja upoštevati.

ZALIVANJE

Če čili na vrtu razvije močan koreninski sistem, katerega korenine lahko segajo precej globoko, in rastlino tudi v vročem poletju oskrbijo z vodo, v omejenem prostoru seveda ni tako. Posode se lahko dodobra ogrejejo, zlasti črne. Izhlapevanje je večje, zato velja posebno pozornost nameniti zalivanju. V toplem vremenu je zalivanje potrebno navadno vsak dan. Manjša posoda pomeni večjo potrebo po zalivanju. Tudi hranila bodo izčrpana hitreje. Če le lahko, zato izberemo večjo posodo. Vsem posodam za namen zadrževanja vlage seveda namenimo podstavek.

ZASTIRKA

Pri gojenju vrtnin v posodah je zastirka za namen zadrževanja vlage in zaščite prsti, ključnega pomena. Uporabimo lahko košeno travo, slamo ali okrasno lubje. Zastirka se postopoma razgrajuje in tanjša, zato jo je smiselno po določenem času namestiti ponovno. Ko je substrat prekrit z zastirko, je težje oceniti vlažnost in potrebo po vodi. To lahko preprosto ocenimo s prstom. 

SUBSTRAT IN DOGNOJEVANJE

Plodovkam v loncih namenimo s hranili bogat substrat: le tako bo lahko izpolnil svoj rastni in rodni potencial. Priporoča se nakup kakovostnega substrata, ki dobro zadržuje vlago in hranila, čeprav so nekoliko dražji, se nam naložba hitro povrne. Priporoča se dodajanje zrelega hlevskega gnoja ali drugih organskih gnojil. Če paradižniku v posodi namenite le substrat, brez dodatka organskih gnojil, velja v nadaljevanju sezone prst dognojiti z namenskimi tekočimi gnojili za plodovke. V nasprotnem bo prst hitro izčrpana hranil, rast in rodovitnost pa manjša. Pri sajenju se priporoča uporaba proizvoda BIG PLANT in Mykoriza Premium. Za dognojevanje med sezono pa POWER PLANT. Ti izdelki preverjeno dajejo odlične rezultate pri vzgoji čilija v posodah.



Prijava na E-novice: Strinjam se s pogoji Prijava